Alergijski rinitis – pogosto nezdravljena bolezen
Gorenjski Glas, Suzana P. Kovačič, maj 2017
Matej Svetec, dr. med., je specialist otorinolaringologije (ORL) in v ambulanti GroMed v Kranju obravnava tudi bolnike z oteženim dihanjem skozi nos, s srbenjem nosu in prekomernim izcedkom iz nosu. Z njim smo se pogovarjali o najpogostejših alergijah s področja ORL, predvsem o alergijskem rinitisu. “Rad bi poudaril, da je alergijski rinitis dinamična bolezen s svojimi izboljšavami in poslabšanji, tako je potrebno dobro samoopazovanje in stalno prilagajanje terapije glede na nihanje težave.”
Drži, da je od alergijskih bolezni s področja ORL najpogostejši alergijski rinitis? Za kakšno bolezen pravzaprav gre?
“Alergija je kronična vnetna bolezen, ki se pojavi zaradi pretiranega odziva enega ali več organskih sistemov na določene zunanje dejavnike (alergene), ki jih lahko v organizem vnesemo na več načinov: skozi kožo, dihala ali prebavila … Kar zadeva področje ORL, alergija prizadene predvsem nosni organ, lahko pa tudi ušesa ali žrelo/grlo. Najpogosteje je simptomatika povezana z vnetjem sluznice nosu (alergijski rinitis) ali v napredovani obliki z vnetjem sluznice nosu in obnosnih votlin (alergijski rinosinusitis). Obe bolezni povezujemo z vdihavanjem t. i. inhalatornih alergenov, med katerimi so v našem okolju najpogostejši pelodi trav (seneni nahod), pelodi dreves, pršica in hišni prah, živalski epitel in dlaka, plesen. Alergijske bolezni so, kar zadeva pogostosti in intenzivnosti obolenja, v porastu. To se pripisuje deloma boljšemu poznavanju narave bolezni, predvsem pa vse bolj onesnaženemu okolju s kmetijskimi in industrijskimi polutanti. V zadnjih letih po različnih podatkih alergijski rinitis prizadene 10–20 odstotkov populacije.”
Kakšne težave imajo bolniki z alergijskim rinitisom?
“Danes govorimo o alergijskem rinitisu, ki je nenevarna alergijska bolezen, vendar pa so za mnoge zdravstvene težave zelo moteče. Na bolezen pomislimo v primeru kombinacije težav, kot so oteženo dihanje skozi nos, voden ali vodeno-sluzav izcedek iz nosu, srbečica nosu in kihanje. Pogosto se tem težavam pridružita še srbenje oči in solzenje. Alergijski rinitis se lahko začne pri katerikoli starosti, čeprav je za otroke do drugega leta starosti bolj značilna alergija na zaužite t. i. nutritivne alergene (»alergijski marš«).
Zadnja leta povezujejo večjo verjetnost za pojav alergijskega rinitisa z večjo izpostavljenostjo alergenom v otroštvu, negativni dejavnik za nastanek težav je tudi izpostavljenost cigaretnemu dimu in prisotnost alergije v družini. Na zmanjševanje alergijskega rinitisa ugodno vplivata dojenje in presenetljivo tudi več okužb v nosečnosti in prvih letih življenja.”
Je alergijski rinitis sezonska bolezen?
“Alergijski rinitis je lahko intermitentni (traja manj kot štiri dni na teden ali manj kot štiri tedne v letu) ali persistentni (traja več kot štiri dni na teden in več kot štiri tedne v letu). Čas pojavnosti alergijskega rinitisa je odvisen od vrste alergenov. S tem povezane zdravstvene težave se pojavljajo različno v določenem delu dneva, v določenem okolju ali v določenem letnem času in imajo od pojava dalje lahko zelo nepredvidljiv potek, lahko izzvenijo za nedoločen čas in lahko se kadarkoli v življenju zopet pojavijo. Še več, alergijski rinitis je pogosto le del s preobčutljivostjo na zunanje dejavnike povezanega kompleksnega dogajanja v organizmu in se lahko izraža sočasno z alergijskimi spremembami na koži (npr. koprivnica) ali z alergijskimi težavami v spodnjih dihalih (npr. astma). Pri družinski obremenjenosti z alergijami ali pri lastnih težavah z alergijami v preteklosti je treba biti vedno pozoren, saj se bo v tem primeru alergija pojavila ali ponavljala z večjo verjetnostjo.”
Kako potekata diagnostika in zdravljenje?
“Strokovne smernice opredeljujejo, kaj je pomembno pri prepoznavanju ter zmanjševanju zdravstvenih težav, povezanih z alergijskim rinitisom. Zanima nas predvsem vpliv bolezni na kvaliteto spanja, na vsakodnevne aktivnosti, na obremenitve v šoli oz. službi ali pri športu, na splošno počutje. Na podlagi anamnestičnih podatkov in klinične slike se pri vsakem bolniku posebej odločimo za nadaljnje diagnostične in terapevtske postopke. Vsak bolnik s sumom na alergijski rinitis prej ali slej potrebuje vsaj eno obravnavo pri specialistu ORL in pulmologu-alergologu. Nadalje nam stopnja težav in klinične ugotovitve določajo, kako in kje se bo bolnik zdravil.
V prvi fazi si lahko bolniki z alergijskim rinitisom pomagajo sami, saj je pri zdravljenju najpomembnejše izogibati se alergenom v celoti (npr. živalska dlaka) ali vsaj zmanjšati izpostavljenosti alergenom (npr. pršica in plesni), kar pa je v mnogih primerih zelo težko oziroma praktično neizvedljivo (npr. pelodi trav in dreves). Prav tako si lahko sami pomagamo z rednim spiranjem sluznice nosu s fiziološko raztopino in s tem se zmanjša draženje sluznice z alergeni, ki so se prilepili na njeno površino. Kar zadeva nadaljnje zdravljenje, pa je že treba obiskati izbranega pediatra ali splošnega zdravnika, ki bo glede na svoje izkušnje uvedel lokalno in po potrebi sistemsko terapijo za zdravljenje alergijskega rinitisa oziroma bo bolnika vsaj napotil naprej k specialistu ORL in seveda tudi pulmologu-alergologu. Za zdravljenje specialisti ORL predpišemo intranazalni kortikosteroid ali dekongestiv (ne gre za sorodni zdravili in zato je dosledno upoštevanje navodil zdravnika ali farmacevta nujno), po potrebi predpišemo tudi antihistaminik v obliki tablet. Nadalje pa sodelujemo s strokovno zelo dobro usposobljenimi pulmologi-alergologi, ki lahko opravijo temeljito alergijsko diagnostiko in uvedejo specifične metode zdravljenja (npr. imunoterapija).”
Kakšne so lahko posledice, če se bolezen ne zdravi ustrezno?
“Nepoznavanje posledic je najpogostejši razlog za slabo zdravljenje. Pojavi se stalna prisotnost ali postopno slabšanje zdravstvenih težav, kar lahko vpliva na kvaliteto življenja. Z zdravljenjem želimo doseči tri stvari: zmanjšati bolnikove težave, preprečiti pojav na lokalna zdravila neodzivne zadebelitve sluznice nosnega organa in preprečiti zaplete nezdravljenega kroničnega alergijskega rinitisa. Najpogosteje se srečujemo z zapleti, kot so vnetno povečanje žrelnice, kar predvsem pri otrocih dodatno oteži dihanje skozi nos ali povzroči slabše zračenje srednjih ušes, slednje lahko vodi v izlivno vnetje ušes s slabšim sluhom. Pogosteje pri odraslih se lahko pojavijo polipi v nosu, niso pa redke niti težave z občutkom pritiska/polnosti v ušesih in slabšega razumevanja govora. Nihče pa ni varen pred pojavom težav v žrelu (praskanje in dražeče pokašljevanje), v grlu (hripavost in oteženo dihanje) in v spodnjih dihalih (piskanje in dušenje z verjetnostjo nastanka bronhialne astme pri več kot tretjini bolnikov z nezdravljenim alergijskim rinitisom). V teh primerih so potrebne pogostejše obravnave pri specialistih ORL ali pulmologih-alergologih, vsaj na področju ORL pa nekatere težave sčasoma niso več rešljive s higienskimi ukrepi in zdravili ter jih je treba reševati z operacijo. V izogib vsem možnim zapletom svetujem upoštevanje navodil zdravnikov – in tu je povabilo k branju prispevka, ki bo objavljen v Kranjčanki 19. maja na temo Praktični nasveti za premagovanje težav z alergijskim rinitisom.”