Ohranimo sluh in si dvignimo kvaliteto življenja
Matej Svetec, dr.med., spec. ORL
Dne 05.09.2017 je v Gorenjskem Glasu izšel zelo pregleden intervju na temo slabšega sluha, na katerega se navezuje današnje svetovanje o ukrepih za ohranitev sluha. Preprečevanje slabega sluha se prične že pred in takoj po rojstvu otroka. Vzrok za slabši sluh so lahko podedovane degenerativne nepravilnosti delov ušesa (opazne že pri prednikih), glede tega trenutno razen genetskega svetovanja ne moremo kaj dosti postoriti. Čisto drugače pa je pri osveščenosti, da je za nemoten zgodnji razvoj otroka pomembno zdravo življenje nosečnice (redno gibanje, ustrezna prehrana, izogibanje stresu) in preprečevanje določenih infekcij tako nosečnice kot novorojenčka (gripa, mumps, ošpice, rdečke,..) ter preprečevanje raznih poškodb možganov in notranjega ušesa, slednje pomeni tudi izogibanje se zdravljenju z ototoksičnimi zdravili ali izpostavljanju škodljivim plinom in opojnim substancam. Kaj pa kasneje v življenju? Pri otroku predstavljajo nevarnost za poslabšanje sluha pogosta ali dolgotrajna vnetja srednjih ušes, ki jih je potrebno zdraviti pri pediatru in v primeru hujših ali dolgotrajnih vnetij pri ORL specialistu. Nezdravljena vnetja lahko pripeljejo do kroničnega vnetja srednjega ušesa, posledično uničenje struktur v srednjem ušesu ali razširjenje vnetja na notranje uho pa je precej težje zdraviti. Pri poslušanju glasne glasbe, delu v glasnem okolju, izpostavljenosti pokom strelnega orožja ali pirotehnike,… govorimo o škodljivem HRUPU. Stopnja okvare sluha je pri tem odvisna predvsem od glasovne jakosti (od 85 do 120 dB in več) in trajanja izpostavljenosti hrupu (sekunde do leta). Poslušanje glasbe preko slušalk ali v avtu ali na koncertih na taki glasovni jakosti, da se ne bi slišalo niti pokanje bomb, je za sluh škodljivo. Neuporaba zaščitnih ušesnih čepov ali slušalk pri delu z glasnimi stroji in v hrupnem okolju je prav tako za sluh škodljiva. Uporaba teh zaščitnih sredstev je bila pri delu v kritičnem hrupu včasih le priporočena, danes pa je obvezna in že se poznajo pozitivni rezultati pri ohranjanju sluha pri mlajših generacijah. Pri starejših je najpogostejša starostna naglušnost, nastaja s staranjem ušesa v sklopu staranja organizma in vzroka za spremembe v ušesih ne poznamo. Zdravljenja z zdravili ali z operacijo NI, na koncu nam ostane le ocena sluha pri ORL specialistu. V primeru padca sluha pod določeno glasovno jakost v govornem frekvenčnem območju se lahko odločimo za rehabilitacijo sluha s slušnim pripomočkom – najpogosteje s slušnim aparatom (SA). Slednjega se najprej preizkusi pri dobavitelju SA in tam akustik izvaja tudi avditorne treninge za boljše razumevanje govora. Po uspešni preizkusni dobi zopet sledi obravnava pri ORL specialistu, ki izda naročilnico za dokončni prevzem SA. Ob slabšanju sluha se svetuje obisk ORL specialista za oceno stanja že v prvih letih težav (kasneje se lahko pojavijo težave z razumevanjem govora kljub uporabi SA, saj ob naglušnosti in ne uporabi slušnih poti v možganih slednje propadajo). Privajanje slušnemu aparatu je tem lažje, čim mlajši je bolnik, čim manj je naglušen in čim krajši čas naglušnost traja.
Slabši sluh se pogosto pojavi tudi pri težavah z izenačevanjem pritiska v ušesih (prehlad, letenje ali potapljanje,…). V tem primeru se ob upoštevanju zdravnikovih navodil najpogosteje postopno vzpostavi normalno stanje. V določenih primerih pa ima lahko naglušnost resnejše posledice in takrat naj bi obiskali zdravnika čim prej, temu lahko sledi napotitev k ORL (nenadna naglušnost ali gluhost, enostranska prizadetost sluha, poškodba v predelu ušesa, poslabšanje sluha z bolečinami in izcedkom iz ušesa,…) ali k nevrologu (poslabšanje sluha ob dodatnih težavah kot so glavobol, vrtoglavica, bruhanje, dvojne slike, motnje požiranja, hripavost, asimetrija senzorike in motorike obraza).