Predstavitev dr. Mateja Svetca ter njegove strokovne poti

Članek: Bolnike obravnavam celostno, Gorenjski Glas, Suzana P. Kovačič, april 2017

Matej Svetec, dr. med., je specialist otorinolaringologije in v ambulanti GroMed, d. o. o., v Kranju obravnava tako pediatrične kot odrasle bolnike. Strokovnost je na prvem mestu, poudari, v odnosu z bolnikom pa stavi na zaupanje in odkritost. Več v pogovoru z njim.
Gorenjska se uvršča med slovenske regije, ki so slabše pokrite s specialisti in specializanti ORL. Preračunano na 100 tisoč prebivalcev jih je 2,45, medtem ko imajo ORL-področje najbolje urejeno na Goriškem, kjer jih je 6,78 na 100 tisoč prebivalcev.

Kdaj ste se odločili, da se boste specializirali v ORL?

“Ta veja medicine me je prevzela ob koncu študija na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Všeč mi je bilo, da zajema skoraj popolno celoto dela človekovega telesa in tako ponuja mnoge diagnostične ter terapevtske izzive ob bolnikovih težavah v predelu glave in vratu. Želel sem ostati v Ljubljani, pa mi je nekaj mesecev pred zaključkom študija umrl oče, ki je v slabih treh tednih izgubil boj z rakom. Začutil sem željo po menjavi okolja, željo po begu od bolečih spominov. Sprejel sem pripravništvo v Splošni bolnišnici (SB) Celje in nato specializacijo na Oddelku za ORL in MFC v Univerzitetnem kliničnem centru (UKC) Maribor, tedaj še SB Maribor. To je bila lepa priložnost za osebno osamosvojitev in strokovno izpopolnitev na takrat še zelo dobrem oddelku z vrhunskimi strokovnjaki na področju ORL. Kot zdravnik specializant sem se zavzemal za neko celoto pri svojem napredku v širjenju znanja in pridobivanju izkušenj, učinkovito sem se osredotočal na posameznega bolnika. V UKC Maribor sem končal specializacijo, kasneje imel nekaj težav z zaposlitvijo zaradi Zakona o uravnoteženju javnih financ, ki je omejeval zaposlovanje v javnih službah, in šele po enem letu brezposelnosti dobil službo. Potem pa ni trajalo dolgo, ko sem po dobrih desetih letih službovanja v Mariboru spoznal, da so se razmere za delo po preimenovanju SB v UKC Maribor izrazito poslabšale. Pri vodilnih so prihajali do izraza egoizem in individualizem ter akademsko povzpetništvo, nam, mladim, pa so ostajale le vse bolj kaotične razmere in nemoč v želji po varnem okolji pri delu z bolniki, zato sem kot mnogi moji kolegi odšel. Odločil sem se za nov izziv, ta je čisto drugačen, kar zadeva delovno okolje, saj sem prevzel podjetje s koncesijo in se osredotočil na ambulantno ORL dejavnost, tako sem odgovoren za obstoj delovnega okolja in za večjo strokovnost pri svojem delu.”

In ste prišli v Kranj ...

“Septembra 2015 sem prevzel podjetje GroMed, d. o. o., in tako tudi specialistično ambulanto ORL od Igorja Grošlja, dr. med., ki se je upokojil. Nekaj časa sem delal še v starih prostorih v stavbi nekdanjega kranjskega zavoda za zdravstveno varstvo. Ker nameravam voditi ambulanto ORL na dolgi rok in se z zdravstveno dejavnostjo širiti, sem se odločil za večje in delu primernejše prostore na Bleiweisovi cesti 16 v Kranju (nasproti porodnišnice). Ti po temeljiti prenovi predstavljajo prijaznejše delovno okolje tako za zaposlene kot za bolnike. Delam preko koncesije in preko samoplačniških pregledov, obravnavam pa pediatrično kot splošno populacijo. Za pregled preko koncesije mora bolnik imeti veljavno in ustrezno izpolnjeno napotnico od izbranega pediatra ali splošnega zdravnika oz. kakšnega drugega specialista. Glede na zdravstveni sistem z dolgimi čakalnimi dobami ob slabi dostopnosti do nekaterih specialistov v Sloveniji in glede na politiko osnovnega zdravstvenega zavarovanja z omejenim plačevanjem pregledov na napotnico na letni ravni sem se odločil, da bolnikom omogočam tudi samoplačniški pregled. Vsem bolnikom nudim celostno obravnavo, po pogovoru sledi klinični ORL-pregled in nato sledi potrebna ambulantna diagnostika ter zapis mnenja z ustrezno terapijo. Če se izkaže za potrebno, bolnike napotim na bolnišnično ORL-obravnavo ali pa k specialistu druge stroke, npr. nevrologu, pulmologu, gastroenterologu.”

Ste tudi zdravnik slovenske biatlonske reprezentance.

“Od septembra 2009 sem uradni zdravnik slovenske biatlonske reprezentance. Pri tem redno sodelujem s prijateljico in vrhunsko strokovnjakinjo na področju prehrane kot športne medicine dr. Nado Rotovnik Kozjek. Od septembra 2006 do septembra 2010, ko se je smrtno ponesrečil na enem izmed treningov nad Jesenicami, sem bil zdravnik ultrakolesarja Jureta Robiča na vseh njegovih večjih kolesarskih podvigih.”

ORL je medicinska veda, ki se ukvarja z boleznimi ušes, nosu in grla. Lahko to še podrobneje predstavite?

“Ukvarjam se predvsem z obolenji in lažjimi poškodbami v predelu glave in vratu, ki ne zajemajo globljih struktur in drugih organov v tem področju. Obravnavam vse težave z ušesi in okolico ušes, težave z nosom in obraznim delom glave, težave z žrelom in grlom ter težave s spremenjenimi strukturami na vratu. Veliko bolezni izvira prav iz področja ORL ali pa se v ORL-področju kaže kot bolnikova težava. To pediatri in splošni zdravniki včasih težko prepoznajo in zdravijo, kar je razumljivo glede na shemo izobraževanja omenjenih profilov zdravnikov, kjer je ORL-področje kar malo zapostavljeno. Se pa pri mlajših generacijah in predvsem določenih posameznikih premika na bolje, vse več je dodatnih izobraževanj in zanimanja mladih kolegov za zdravljenje bolezni v ORL-področju. Večji problem pri zdravljenju težav v ORL je upoštevanje dokazano neustreznih »babiških nasvetov« in predvsem zanašanje na laične ter zavajajoče nasvete na forumih – svetujem previdnost, saj mnogi forumi predstavljajo na internet preneseno »gostilniško debato«, ki pogosto ni podprta niti z osnovnimi strokovnimi argumenti. Mnogi zdravniki smo miselno fleksibilni ter ni rečeno, da kakšna rož’ca ne pomaga, ampak pogosto vprašanje je, ali se ne bi neka težava sama uredila in bi jo telo samo pozdravilo že s tem, da bi se izognili negativnim dejavnikom.”

Kaj vam je pomembno v odnosu do bolnika, poleg strokovnosti seveda?

“Stavim na zaupanje in odkritost. Prijaznost je zaželen del odnosa, vendar ne sme zamegliti strokovnosti, ki mora biti ključni dejavnik pri obravnavi bolnika.”

Katere so najpogostejše zdravstvene težave otrok in odraslih?

“Otroci, teh je v moji ambulanti kar veliko, imajo najpogosteje težave z vnetji ušes, povečanjem žrelnice in mandljev, težave s sluhom in izgovarjavo besed. Za odrasle težko izpostavim neko obolenje, pogosto prihajajo prepozno zaradi slabšega sluha in šumenja v ušesih, predvsem starejši bolniki imajo različne težave z motnjami ravnotežja, v zimskem in spomladanskem času je veliko težav z nosom in obnosnimi votlinami (vzrok: prehladi, alergije …), čez celo leto prihajajo bolniki zaradi draženja v žrelu ali hripavosti (vzrok: zatekanje želodčne kisline in kajenje …). Zagotovo pa se bolniki najbolj bojijo rakastih obolenj in zato niso redki bolj preventivni pregledi zaradi izključitve nevarnega obolenja. V področju glave in vratu so lahko tudi nenevarni tumorji precej neprijetni, ker je v tem delu telesa zelo malo prostora ter so pogosto za neko funkcijo pomembne strukture blizu skupaj, tako je težko nekaj globljega operirati brez pogosto motečih ne samo estetskih, ampak tudi funkcijskih posledic.”

V Gorenjskem glasu in v Kranjčanki boste letos večkrat sodelovali z zdravstvenimi temami predvsem zato, da bodo ljudje bolj ozaveščeni na področju ORL.

“Z večjo ozaveščenostjo se bodo ljudje lažje izogibali škodljivim dejavnikom za bolezni in poškodbe, hitreje prepoznali simptome za določene bolezni ter lažje presodili, ali se lahko zdravijo doma ali morajo k zdravniku in kako hitro. Morda si bodo tako prihranili več časa, ki so ga zgubljali z nepotrebnimi odhodi k zdravniku; namesto tega bodo lahko počivali in hitreje okrevali ter se izognili kakšnemu prehladu, ki bi jih drugače čakal v čakalnici.”