Samozdravljenja draženja v žrelu in kašlja, cmoka v grlu ter hripavega glasu
Matej Svetec, dr.med., spec. ORL
V naslovu navedene zdravstvene težave NISO bolezni. To so simptomi, zaradi katerih bolniki pogosto prehitro in redko prepozno obiščejo izbranega zdravnika, predstavljajo pa tudi velik delež bolnikov v ORL specialistični ambulanti. Vzroki so lahko psihološki ali organski, slednji so lahko benigni ali celo nevarni. Razlog za napotitev k ORL specialistu je vedno potreba po pregledu in oceni stanja v spodnjem delu žrela ter v grlu, saj tega področja večina izbranih zdravnikov z razpoložljivo opremo v svojih ambulantah ne more pogledati in pogosto tudi ne ustrezni vzročno zdraviti. Omenjene zdravstvene težave lahko v začetni fazi pogosto sami odpravimo in takrat zdravnika ne potrebujemo.
Kakšne ukrepe iz »domače lekarne« imamo na voljo?
Tako kot koža se tudi sluznica zgornjih dihal in prebavil z leti stara, postaja vse bolj izsušena in vse manj odporna na zunanje dejavnike, k izsušenosti sluznice in kože pa pripomore tudi z novodobna razvada z vse bolj intenzivnim ogrevanjem ter izsuševanjem tako bivalnih kot delovnih prostorov v času kurilne sezone. Svetuje se skrb za vlažnost in s tem boljšo odpornost naše sluznice. Pomagamo si z redno aplikacijo fiziološke raztopine za v nos, z uživanjem dovolj tekočine po požirkih, z lizanjem nesladkanih dražejev za žrelo (ugodno vplivajo na sluznico tako zaradi svojih sestavin kot zaradi stimulacije izločanja sline), z izvajanjem inhalacij s fiziološko raztopino ali drugimi lekarniškimi pripravki v prosti prodaji. Kar zadeva prebavil se vse začne s preprečevanjem bolezni zob in obzobnih tkiv, torej z ustno higieno (ščetkanje in nitkanje zob ali uporaba novejših tehnik mehanskega odstranjevanja zobnih oblog, spiranje ust z nealkoholno ustno vodico). Nadalje se je potrebno držati sebi prilagojenim želodčnim dietam (izogibanje alkoholnim in gaziranim pijačam, kavi, oreščkom, pekoči hrani,…torej izogibanje vsem živilom s posledičnim občutkom nelagodja) in odsvetuje se polnjenje želodca s težje prebavljivimi živili dve uri pred ležanjem ali fizičnim naporom. Kašelj je lahko posledica nekega prehodnega bolezenskega dogajanja, njegovo vztrajanje pa je neredko opredeljeno kot nekontroliran gib, potrebno si je pomagati s prej naštetimi ukrepi in se odvaditi pokašljevanja, mnogim pri tem pomagajo svojci z opozarjanjem. Podobno velja za hripavost, slednja lahko vztraja še dolgo po bolezni zaradi spremenjenega vzorca tvorbe glasu in prekomernega obremenjevanja glasilk, v tem primeru poleg prej naštetih ukrepov svetujemo še glasovno higieno (počasno in tiho govorjenje v bližini sogovornika, količina govorjenja naj se prilagodi lastnim zmožnostim, brez kričanja ali oponašanja glasnih zvokov iz okolice). Ob vseh naštetih težavah je vedno potrebno pomisliti tudi na neželeno dražeče okolje (prah, plesni, kemikalije, CIGARETNI DIM), ki se mu moramo izogibati.
Kaj pa v primeru vztrajanja težav več kot mesec dni?
Potrebno je pomisliti na morebitne vzroke in obiskati izbranega zdravnika. Slednji se bo glede na stanje odločil za nadaljnjo diagnostiko in zdravljenje, morda bo potrebna celo napotitev k drugemu specialistu. Tu preide v poštev napotitev na ORL ali k pulmologu oziroma gastroenterologu, redkeje k nevrologu ali psihologu (če omenim le najpogostejše). Vse zgoraj naštete težave pa so v primeru vztrajanja lahko posledica bolezni in takrat je potrebna tudi napotitev na ORL.